Prevod prispevka v publikaciji EGE (energetika gospodarstvo ekologija etika št.
05/2023, po odobritvi dipl.ing.g. Branka Ilijaša glavneg urednika EGE
Avtor članka je: mr.sc. Ivo Tokić MBA
Prevedel: Igor Vukotić

Kljub mrazu in krizi

ZMANJŠANA PORABA PREMOGA IN PLINA V EVROPSKU UNIJI

Države Evropske unije so pretekle zime za proizvodnjo električne energije porabile manj premoga in naravnega plina kot v preteklih letih, kljub energetski krizi povzročeni z invazijo Rusije na Ukrajino.

Izsledki raziskave Embera, raziskovalnega »think-tanka« iz Združenega Kraljestva, kažejo, da je  proizvodnja električne energije v termoelektrarnah na premog v državah EU v obdobju oktober 2022 – marec 2023 manjša za 27 TWh. To predstavlja 11% padec v primerjavi s preteklimi leti. Zaradi sankcij proti Rusiji povzročenih z agresijo na Ukrajino je prišlo do manjših dobav ruskega plina v EU, kar je privedlo do padca proizvodnje električne energije v plinskih termoelektrarnah za 38 TWh, To je 13% padec v primerjavi s istim obdobjem preteklega leta.

Omenjena raziskava izpostavlja dejstvo, da smo se najslabšim mogočim učinkom energetske krize izognili zahvaljujoč blagi zimi in povečanem izkoriščenju energije iz obnovljivih virov. Celotna poraba električne energije v EU je upadla za okoli 6% v primerjavi s povprečjem preteklih petih let.  Proizvodnja električne energije pridobljene iz obnovljivih virov  – vetra, sonca in hidroelektrarn je prvič nadomestila izpad proizvodnje iz premoga in zemeljskega plina, pri čem so obnovljivi viri  prispevali okoli 40%proizvodnje električne energije v omenjenem obdobju (oktober – marec).

RAZLOGI MANJŠE POTROŠNJE

Del upada potreb po električni energiji je povzročen z obvezami EU za zmanjšanje porabe električne energije, pri čem je večina držav prijavila zmanjšanje porabe za več kot 5%. Na ta način je celotna poraba električne energije v EU v tem obdobju zmanjšana za 94 TWh, oz. 7% v primerjavi z enakim obdobjem 2021 / 2022.

Analitiki ocenjujejo, da bi proizvodnja električne energije iz premoga in plina lahko padla še bolj, če bi se nuklearne elektrarne v Franciji vključile v omrežje v januarju 2023, kot je to bilo pričakovano. Francoske nuklearne elektrarne s 56 operativnimi reaktorji so imele težave s tekočim vzdrževanjem in zato so mnoge od njih ostale izključene iz elektroenergetske mreže. To je v celotni EU preteklo zimo povzročilo upad proizvodnje električne energije iz nukleark za 47 TWh , ali za 13% v primerjavi s preteklim letom. Dve tretjine tega zmanjšanja je rezultat dejstva, da so  francoski reaktorji ostali izven pogona.

Evropa se je jeseni preteklega leta soočila z neugodno napovedjo energetske oskrbe v prihajajoči zimi – stroški energije so spiralno dvigovali ob naraščajoči skrbi za samo dobavo plina po ruski invaziji na Ukrajino. Danes lahko ugotovimo, da je EU uspešno prebrodila to težko obdobje, da pa se v prihodnje ne mora zanašati na hitro zmanjšanje porabe in ugodne vremenske razmere. Analitiki Embera svetujejo, da se mora EU v čim krajšem času odpovedati fosilnim gorivom in tako ohraniti oskrbo z električno energijo stabilno.

S temi izsledki se strinja tudi Mednarodna agencija za energijo (IEA).

ŠE NEKAJ ZANIMIVIH DEJSTEV

Poglobljena analiza razmer izpostavlja še nekatera zanimiva dejstva. Strahovi pred veliko energetsko krizo so nekatere članice EU (zlasti se to nanaša na Nemčijo) spodbudili da razmišlja o ohranjanju termoelektrarn na premog v omrežju kljub temu, da so bile predvidene za zapiranje. Razmišljanja so šla celo v smeri ponovnega zagona že zaprtih termoelektrarn na premog. Zaradi tega je Nemčija pretekle zime v pripravljenosti ohranjala termoelektrarne na premog skupne moči 6 GW. Kljub temu so Emberova raziskave pokazale, da so nemške termoelektrarne na premog v pretekli zimi delale s 27% kapaciteto. Le tri članice EU so povečale proizvodnjo v termoelektrarnah na premog in sicer: Madžarska, Finska in Italija.

V poročilu je izpostavljano, da je Evropa uspešno »izšla« iz pretekle zime, se izognila velikemu pomanjkanju pri oskrbi z električno energijo in da se grožnja povratka premoga ni uresničila. S padcem proizvodnje iz fosilnih goriv so emisije v okolje iz evropske energetike najmanjše do sedaj.

Po drugi strani pa je upad povpraševanja za plin za proizvodnjo električne energije omogočil njegovo učinkovitejšo porabo na drugih prioritetnih področjih kot so ogrevanje in polnjenje skladišč za prihodnje obdobje. Posledica je, da je napolnjenost skladiščnih kapacitet plina v EU celo 56% (60 milijard m3), kar je še enkrat več v primerjavi z marcem leta 2022.