Fakulteta za logistiko,
Celje 20. november 2025

V času, ko energetski prehodi niso več samo strokovne dileme, ampak postajajo vsakdanji del javnega diskurza in osebne odgovornosti, je Društvo energetikov Celje – DECE v soorganizaciji s Fakulteto za logistiko v Celju pripravilo strokovna predavanja o trajnostni in inovativni rabi energije z namenom povezovati, reflektirati in usmerjati deležnike, stroko in širšo javnost . Pod naslovom »Onstran konvencionalne energetike« je 5. dan DECE na Fakulteti za logistiko v Celju razkril več kot le tehnološke inovacije – razgalil je pomen človeškega odnosa do sprememb, čustev, navad in odločitev.

Dogodek je otvoril predsednik društva, mag. Matjaž Preložnik, ki je pozdravil udeležence in poudaril pomen interdisciplinarnega pogleda na energetske izzive prihodnosti. Pozdravnim nagovorom so se pridružili še spoštovani gostje: poslanka DZ RS Janja Sluga, podžupan MO Celje g. Simon Jevšinek in izr. prof. dr. Marjan Sternad, prodekan Fakultete za logistiko.

Tehnologija kot zrcalo človeških navad

Osrednji govornik Andrej Brglez (Inštitut za civilizacijo in kulturo) je občinstvo opozoril, da tehnologije niso nevtralne – ljudje jih dojemamo skozi prizmo kulture, čustev in navad. Njegovo predavanje ni govorilo le o avtomobilih, temveč o naši kolektivni psihi:

“Avtomobilom dajemo imena. Zanje skrbimo, jih božamo. Ne gre le za mobilnost – gre za identiteto, nadzor, pripadnost.”

Brglez je izzval poslušalce, naj razmislijo o svojem odporu do sprememb.

Skozi prizmo kulturne antropologije je orisal, kako človeška navezanost na poznano pogosto zavira uvajanje naprednih tehnologij – denimo avtonomnih vozil, kljub dokazani varnosti. Opozoril je tudi na nevarnost napačne rabe pomožnih sistemov, predvsem zaradi prevelikega zaupanja in pomanjkanja razumevanja, kaj tehnologija dejansko zmore.
Avtonomna vozila in umetna inteligenca niso zgolj tehnologije prihodnosti – so ogledalo današnje družbene zrelosti.

“Ne bojim se umetne inteligence. Bojim se ljudi, ki mislijo, da je že imajo.”

S tem je odprl ključno vprašanje: ali smo kot družba pripravljeni sprejeti spremembe, ki niso zgolj tehnične, temveč globoko družbene?

Digitalna orodja in nova kultura vožnje

Svojevrsten preplet mobilnosti, psihologije in zavarovalništva je ponudil Boštjan Kop iz Zavarovalnice Triglav. Njihova aplikacija DRAJV ne meri le hitrosti in zaviranj – meri odnos do odgovornosti.

“Voznika želimo spodbujati – ne kaznovati. Tisti, ki vozi varno, si zasluži nižje stroške.”

Digitalizacija mobilnosti ima pomembne stranske učinke: vpliva na varnost, znižuje stroške in ustvarja podlago za personalizirane energetske politike v prometu.

Poštna vozila – elektrifikacija v praksi

Izredno praktičen primer energetske tranzicije je predstavil Kristijan Perčič iz Pošte Slovenije, kjer že upravljajo največjo floto električnih dostavnih vozil v državi. Njihov sistem vključuje upravljanje polnilnic, obremenitvene optimizacije in sodelovanje z upravljalci omrežja. Gre za primer, kjer javna storitev sistemsko uresničuje energetski prehod.

“Infrastruktura ni popolna, logistični izzivi so veliki – a napredek je jasen.” S svojo transparentno izkušnjo prehoda na EV tehnologijo je pokazal, da je njihov sistem več kot samo orodje – je poskus spodbujanja spremembe vedenjskih vzorcev z digitalnimi sredstvi; ko javni sektor vodi z zgledom.

Sončna energija in algoritmi

Gašper Ravnak iz ECE Celje je razkril, da prihodnost ni samo v proizvodnji energije, ampak predvsem v pametnem upravljanju. Sončna energija + algoritmi = pametna samooskrba

“Ne gre več le za številke – gre za algoritme, ki optimizirajo porabo v realnem času.”

ECE razvija sisteme, ki znajo prilagajati rabo energije glede na trg, uporabnikove navade in vremenske napovedi.

Zaključna diskusija: več kot le vprašanja

Zaključno omizje pod vodstvom dr. Matjaža Kneza je bilo pravo stičišče mnenj, strategij in dvomov. Sodelujoči so izpostavili naslednje izzive:

• Poraba elektrike se bo do 2050 skoraj podvojila – ali smo pripravljeni?
• Sezonsko hranjenje postaja nujno.
• Regulativa zaostaja: elektrifikacija logistike, hranilniki in avtonomna vožnja nimajo jasnih okvirov.
• Uporabnik kot soustvarjalec: vsak posameznik postane energijski člen.
“Tehnologije imamo – zdaj potrebujemo vizijo, odločnost in usklajeno politiko,” so sklenili razpravljavci.

Zaključek

Dogodek je bil prostor povezovanja disciplin, kritične refleksije in konkretnih rešitev. V ospredju ni bila le tehnologija, temveč njena vpetost v družbo.

Vsebina razprav je nazorno in smelo prikazala oris trenutnega stanja v Sloveniji – z vsemi potenciali, omejitvami in priložnostmi. Slovenija ima znanje, rešitve in prakse. Potrebujemo koordinacijo, pogum in dolgoročno vizijo.